Posledice spremenjenega zakona
- 1
Poseg v neodvisnost institucij
Po zdaj veljavnem zakonu lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave presojo skladnosti z ustavo in zakonom na ustavnem sodišču zahtevajo Sodni svet, najmanj tretjina vseh poslancev, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, samoupravna lokalna skupnost, preiskovanec ter fizična ali pravna oseba zasebnega prava, ki je zajeta v predmetu preiskave. Po noveli lahko zahtevo vložita le Sodni svet in generalni državni tožilec. Novela tako znatno omejuje možnost ustavnosodnega nadzora nad začetkom in potekom parlamentarne preiskave za institucije, ki jih ustava in zakoni zagotavljajo samostojnost in neodvisnost.
- 2
Omogočanje preiskav, ki niso v interesu javnosti, ampak v interesu oblasti
Varuh človekovih pravic opozarja, da parlamentarna preiskava o zadevi, ki ni javnega pomena, ne more biti skladna z ustavo, predlog novele pa ne omogoča, da bi se to sploh preverjalo. Strokovnjaki opozarjajo, da novela zožuje možnost preverjanja, ali je preiskava res utemeljena z javnim interesom ali pa gre pri njeni uvedbi za nadlegovanje kritikov oblasti.
- 3
Neučinkovito pravno varstvo
Novela namesto predhodne presoje uvaja tožbo v upravnem sporu v osmih dneh po vročitvi končnega poročila. A s končnim poročilom se je v celotnem poosamosvojitvenem obdobju zaključila manj kot tretjina parlamentarnih preiskav (12 od 43), zato večina preiskovancev in drugih kolateralnih žrtev preiskav v praksi ne bi imela možnosti pritožbe. Tudi Zakonodajno-pravna služba DZ je ocenila, da predlagana ureditev niža standard pravnega varstva preiskovanca in je nejasna. Naknadno upravnosodno varstvo, ki ga predlagana ureditev uvaja namesto preventivnega ustavnopravnega, ne predstavlja učinkovitega pravnega varstva, saj posameznikom ne omogoča dejanskega varstva njihovih pravic.
- 4
Posegi v zasebnost tudi zasebnikov
Pravni strokovnjaki kot najbolj problematičen del ureditve izpostavljajo položaj zasebnikov (fizičnih oseb, podjetij in drugih zasebnih organizacij) v preiskavi, saj ima komisija v kombinaciji z drugimi zakoni možnost pridobiti zelo zaupne podatke, npr. bančne. Analize preteklih preiskav kažejo, da so preiskovanci lahko tudi zasebni subjekti, položaj fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava pa je lahko prizadet tudi posredno, ko se preiskujejo posli javnega funkcionarja z njimi. Tudi tem osebam novela zakona odreka ustavnosodno varstvo.
- 5
Grožnja demokraciji
Posegi v temeljne človekove pravice in svoboščine, ki jih zakonodajna veja oblasti lahko neomejeno in nenadzorovano izvršuje v razmerju do posameznikov brez vnaprejšnje sodne kontrole, predstavljajo hudo grožnjo za politično obračunavanje zakonodajne večine z opozicijo, političnimi nasprotniki, kritiki, akademiki, novinarji, verskimi uslužbenci in zagovorniki človekovih pravic in kot taka predstavlja grožnjo za demokracijo.
- 6
Grožnja svobodi medijev
Tudi stanovske organizacije, zlasti društvo novinarjev, opozarjajo na negativne posledice brisanja sodnih varovalk pred zlorabo oblasti v parlamentarnih preiskavah. Tako društvo novinarjev opozarja, da lahko preiskovalna komisija zahteva podatke od bank, telekomunikacijskih operaterjev in davčnih organov in drugih državnih organov, zakon brez predhodne sodne kontrole pa po njihovem neposredno spodkopava ustavno zagotovljeno pravico do svobode izražanja in varovanje novinarskih virov.
- 7
Manj zaščite za opozicijske člane komisij
Novela ukinja možnost, da bi razrešeni član komisije vložil tožbo na vrhovno sodišče. Ta je bila uvedena leta 2024, ker je parlamentarna večina v preteklosti neugodne člane opredelila za priče in jih s tem avtomatsko razrešila kot člane komisije. Ustavno sodišče je v eni od svojih odločb (U-I-50/11) posebej poudarilo potrebo po minimalnih mehanizmih zaščite pred očitno pristranskostjo članov komisije, zato obstoječi zakon izrecno določa možnost sodnega varstva zoper odločitev parlamenta o razrešitvi in razrešenemu članu omogoča, da v osmih dneh vloži tožbo na Vrhovno sodišče, ki mora o tožbi odločiti v 30 dneh od vložitve. Novela takšno možnost neposrednega sodnega varstva pred Vrhovnim sodiščem odpravlja.